(AGENPARL) - Roma, 7 Agosto 2026 - Ljubljana, 7. avgust 2026 – Ministrstvo trenutno sofinancira zavarovalne
premije za posevke, nasade in plodove v višini do 70 odstotkov, kar
predstavlja najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja po evropskih
pravilih. Tudi v prihodnje ostaja zavezano spodbujanju zavarovanja
kmetijske proizvodnje in vlaganju v preventivne ukrepe, ki krepijo
odpornost slovenskega kmetijstva.
S sofinanciranjem kmetijskih zavarovanj želi ministrstvo spodbuditi več
kmetov k pravočasnemu zavarovanju pridelave. V zaostrenih vremenskih
razmerah imajo kmetijska zavarovanja pomembno vlogo pri blaženju posledic
podnebnih tveganj, saj kmetom omogočajo hitrejše okrevanje po naravnih
nesrečah, zmanjšujejo finančno negotovost in krepijo odpornost celotnega
kmetijskega sektorja.
Prvi odzivi kažejo, da je višje sofinanciranje pomembno prispevalo k
ohranitvi obstoječih zavarovanj in spodbudilo sklepanje novih, zlasti pri
pridelovalcih, ki so bili doslej zaradi stroškov pri odločitvi za
zavarovanje bolj zadržani.
Državna sekretarka Mojca Erjavec: »Podatki kažejo, da se zavarovanost v
slovenskem kmetijstvu postopoma izboljšuje, vendar ostajata nezavarovani
še približno dve tretjini kmetijskih zemljišč. Glede na vse pogostejše
vremenske ujme in naraščajoča podnebna tveganja moramo zavarovanje
razumeti kot enega ključnih ukrepov za dolgoročno odpornost slovenskega
kmetijstva.«
Pozitiven trend je najizrazitejši v regijah, kjer so kmetje v zadnjih
letih večkrat utrpeli škodo zaradi pozebe, toče, suše ali močnih padavin.
Pri poljščinah, kot so pšenica, koruza in oljna repica, zavarovani obseg
že presega 80.000 hektarjev, posebej pa narašča zanimanje za zavarovanje
pred točo. V sadjarstvu in vinogradništvu je veliko zanimanje za
zavarovanje pred spomladansko pozebo, saj so bile posledice teh dogodkov v
zadnjih letih izjemno hude.
Največji delež zavarovanih površin še naprej beležijo intenzivne kmetijske
panoge: hmelj je bil v letih 2024 in 2025 zavarovan skoraj 90-odstotno,
sledijo žita s 34 odstotki, intenzivni sadovnjaki z okoli 22 odstotki in
vinogradi z 21 odstotki zavarovanih površin.
Kljub pozitivnim trendom ostaja zavarovanost nekaterih panog prenizka.
Poseben izziv predstavlja travinje, kjer je zavarovanih manj kot pet
odstotkov površin, čeprav travniki predstavljajo več kot polovico vseh
kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Razlogi so predvsem nižja vrednost
pridelka na hektar in finančne omejitve manjših kmetijskih gospodarstev.
Sredstva za izvajanje ukrepa se zagotavljajo v državnem proračunu,
izplačila pa potekajo skladno z veljavno uredbo in predvidenimi časovnimi
okviri.
Pomembno je poudariti, da imajo zavarovana kmetijska gospodarstva prednost
pri obravnavi posledic naravnih nesreč. Če je škoda nastala zaradi
tveganja, ki ga je mogoče zavarovati, se državna pomoč nezavarovanim
kmetijam zmanjša za 50 odstotkov. Zavarovana gospodarstva tega zmanjšanja
nimajo, poleg tega pa že prejmejo 70‑odstotno subvencijo za zavarovalno
premijo.
Tudi na ravni Evropske unije se krepi usmeritev od naknadnega odpravljanja
posledic naravnih nesreč k sistemskemu obvladovanju tveganj. Evropska
komisija spodbuja povezovanje preventivnih ukrepov, subvencioniranih
zavarovalnih produktov in kriznih mehanizmov, s čimer želi okrepiti
odpornost evropskega kmetijstva na podnebne spremembe, ki postajajo eden
ključnih izzivov sodobnega kmetijstva. Naraščajoče temperature, pogostejši
vremenski ekstremi in večja nepredvidljivost neposredno vplivajo na
stabilnost pridelave in ogrožajo prehransko varnost.
V prihodnje ostaja cilj ministrstva ohranitev sofinanciranja premij in
krepitev naložb v preventivne ukrepe, kot so protitočne mreže, oroševalni
sistemi proti pozebi in namakanje. Na ravni Evropske unije se vse bolj
uveljavlja pristop sistemskega obvladovanja tveganj, ki združuje
preventivo, zavarovanja in krizne mehanizme.
Kmetje uveljavljajo sofinanciranje zavarovalne premije neposredno ob
sklenitvi zavarovalne pogodbe pri zavarovalnici, kar pomeni, da jim ni
treba sami vlagati vlog na ministrstvo. Celoten postopek poteka
avtomatizirano prek zavarovalnic, ki delujejo kot posredniki med kmetom in
držav Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe se znesek plačila zavarovalne
premije zniža za sofinancirani del. Zavarovalnica na podlagi pooblastila,
ki ga kmet predloži ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, v njegovem imenu
vloži zahtevek za povračilo sofinanciranega dela premije.
* * *
Lep pozdrav.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO
Dunajska cesta 22
SI–1000 Ljubljana, Slovenija
E:
W:
Zaradi ukrepov za izvajanje pravice do odklopa se na sporočilo niste
dolžni odzvati izven delovnega časa.
